Dobra hiša zdravja Čičarija

V naši bližini

Dobra hiša zdravja Čičarija ponuja odlično izhodišče za kolesarje, pohodnike in izletnike. Za bolj zahtevne hribolazce so možnosti pohoda na bližnji hrib imenovan Žabnik (1045 m) z označenimi gozdnimi potmi, nato so še okoliški vrhovi Ostič, Medvižica, Mala in Velika vrata ter Slavnik (1028). Za kolesarje so urejene okoliške kolesarske poti po cesti do bližnjih vasi (Obrov, Gojaki, Zagrad, Brdo, Poljane) ter po gozdnih poteh.

Čičarija, dobra, hiša, zdravja, Golac, Nada, Višnjič, Kolo, kolesarjenje, Vrulja

wp-singular,page-template-default,page,page-id-17,wp-theme-bridge,wp-child-theme-bridge-child,bridge-core-3.0.5,qode-page-transition-enabled,ajax_updown_fade,page_not_loaded,,qode-title-hidden,qode-child-theme-ver-1.0.0,qode-theme-ver-29.2,qode-theme-bridge,qode_header_in_grid,qode-wpml-enabled,wpb-js-composer js-comp-ver-6.7.0,vc_responsive

RAJ ZA RAZISKOVALCE IN LJUBITELJE NARAVE

Pri nas vam zagotovo ne bo dolgčas. Možnosti raziskovanj, potepanj in odkrivanj so neskončne. Ste pripravljeni na nove dogodivščine?

UŽIVAJTE V EDINSTVENEM RAZGLEDU

Očaral vas bo edinstven razgled na dolino, ki vabi k sprostitvi in sprehodom po okoliških vaseh.

KULTURNE IN NARAVNE ZNAMENITOSTI

Obiščite vaško cerkev sv. Nikolaja in cerkev sv. Kancjana, raziskujte razne kale, vrulje ter odkrijte skrivnostne megalitske objekte in energijske točke. STUDENEC – zgodovinski vodni zbiralnik Oglejte si obnovljeni vodni zbiralnik Studenec, ki je nekoč oskrboval lokalno prebivalstvo z vodo in danes predstavlja privlačno turistično točko. Raziščite Čičarijo in kraj Golac

Aktivnosti in rekreacija

POHODNIŠTVO IN KOLESARJENJE

Vas Golac je odlično izhodišče za pohodnike, kolesarje in ljubitelje narave. Raziskujte označene gozdne poti in kolesarske steze do bližnjih vasi ter uživajte v čarobnosti pokrajine Čičarija.

Dobra hiša zdravja je oaza miru in hkrati skriti dragulj v srcu Čičarije. Pri nas si boste zares odpočili ter napolnili z energijo!

ČIČARIJA

Čičarija je kraško hribovje v severovzhodnem delu Istre. Najvišji vrhovi v slovenskem delu Čičarije so Velika Plešivica (908m)/ Mala Plešivica (953m), Razsušica (1083 m). Ostric (1056 m) Gorjanski Žabnik (987 m) ter Slavnik (1028 m). Nad 800 m prevladuje bukov gozd, pod to višino pa tudi drugi listavci.

Prebivalci so se tradicionalno ukvarjali s pašo ovac in koz ter s tolčenjem brinja iz katerega so izdelovali zdravilno brinovo žganje – brinjevec. Najpomembnejši kraj na slovenski strani meje je Golac. Nad vasjo ležijo še zaselki Zagrad, Gojaki in Brdo. Ime Golac je domnevno keltskega izvora, pomenil naj bi majhen kraj. Čičarija po desetletjih propadanja ponovno pridobiva na pomenu. Vsa pomembnejša infrastruktura je zgrajena, ljudje so se začeli vračati na domove in urejati domačije. Ponovno so oživeli ljudski običaji. V mesecu septembru se odvija pobuda Odprta meja, ki je prijateljsko dogovorjena med Občino Hrpelje-Kozina in Občino Lanišče.

Odmaknjena Čičarija nas vabi da odkrijemo njene skrivnosti!

VAS GOLAC

Vas Golac z okolico ponuja nemalo kulturnih in naravnih znamenitosti:

Vaška cerkev sv. Nikolaja iz 18. / 19. stoletja ter
Cerkev sv. Kancjana s pokopališčem.
Razni kali, vrulja, znane so tudi tako imenovane krbunice, kjer so včasih izdelovali oglje,
Celotna vas Gojaki nudi izjemno prijeten občutek, saj je že takoj v vasi prisotno geomantično polje. Dobra hiša zdravja stoji na območju megalitskega objekta, ki še vedno deluje in je star najmanj 3000 let.

Na poti lahko naletimo tudi na črede ovac, kjer se kmet v bližnjem zaselku Zagrad še vedno ukvarja z ovčerejo ter izdeluje izdelke iz ovčjega mleka. V preteklosti so bili ti kraji znani tudi po pridelavi zdravilnega brinjevca.

STUDENEC

Obnovljen vodni zbiralnik Studenac je dolga desetletja služil oskrbi lokalnega prebivalstva z vodo, danes postaja zanimiva in privlačna turistična točka.

Zanimivo: Po pričevanju domačinov je bil vodnjak omogočal ne samo oskrbo z vodo, temveč se je v kalu, ki je nastal ob vodnjaku, tudi napajala živina. Vodo se je prebivalcem delilo glede na velikost domačij. Kajžarji so dobivali majhne količine, medtem ko so premožnejši kmetje z velikimi domačijami lahko odnašali domov v posebnih lesenih, košem podobnih posodah za vodo – brentah – veliko več vode. Za vodnjak so skrbeli in ga vzdrževali vsi prebivalci.

REKREACIJA